Aleš Šoba, CFA, direktor sektorja upravljanja investicijskih skladov
Januar 2024
Moramo priznati, da je leto 2023 izpadlo (vsaj kar se tiče donosov) boljše, kot pa so bila pričakovanja pred letom dni. Verjetno največje presenečenje je bilo izjemno odporno ameriško gospodarstvo, ki se je navkljub najhitrejšim dvigom ključne obrestne mere, vsaj za zdaj, izognilo recesiji. In to ne samo izognilo, temveč je bila njegova gospodarska rast v tretjem četrtletju več kot 5 % (česa podobno ne moremo reči niti za Evropo niti Kitajsko).
Hkrati smo videli tudi močan trend dezinflacije, kar kaže, da se je možnost tako redko videnega »mehkega pristanka« povečala. Nazadnje smo podobno zgodbo izkusili v 90. letih, v katerih je ameriško gospodarstvo pod vplivom »internetne« revolucije doživljalo zlata leta. Podobno zgodbo najdemo tudi v letu 2023 v obliki tehnološke revolucije z umetno inteligenco, ki je prav v času pisanja lanskega Mozaika prišla v ospredje (ChatGPT). Konsenz je, da gre za naslednjo veliko stvar, ki bo na dolgi rok pospešila gospodarsko rast in dvignila produktivnost. Glede na pomanjkanje delovne sile je očitno prišla v pravem času.
Seveda leto ni minilo brez šokov
Verjetno je marsikdo ob težavah bančnega sistema v marcu 2023 pomislil, da so višje obrestne mere dosegle svoj učinek in se je v skladu s tradicijo nekaj »zlomilo«. Resda smo izgubili nekaj ameriških regionalnih bank in celo institucijo, kot je Credit Suisse, kljub temu pa so regulatorji hitro zajezili to mini bančno krizo. V drugi polovici leta smo doživeli še novo vojno na Bližnjem vzhodu, ki pa ostaja zelo omejena in ni imela vpliva na širšo regijo. Verjetno zadnji »šok«, ki je rahlo prestrašil vlagatelje, pa je bil nenavaden vzpon obrestnih mer kljub znakom, da je inflacija pod kontrolo, ki je prinesel najvišje zahtevane donose državnih obveznic v zadnjem desetletju tako v ZDA kot Evropi. Tudi to ni trajalo dolgo.
Veličastnih sedem in vrnitev obveznic
Finančni trgi imajo za seboj popolnoma drugačno leto, kot je bilo 2022. Tako delnice kot obveznice so v pozitivnem območju. Globalne delnice so pridobile dobrih 18 % (vključujoč dividende), evropske obveznice pa več kot 7 %. Mogoče glavna značilnost leta 2023 je, da je k večini letošnjega donosa prispevala le peščica podjetij. Gre za tako imenovanih veličastnih sedem (Apple, Amazon, Alphabet, Meta, Microsoft, Nvidia in Tesla), katerih vrednost se je podvojila. Preostali deli delniškega trga so ostali bolj ali manj na mestu. Takšno koncentracijo smo v preteklosti videli le redko. Ker ti giganti prihajajo iz ZDA, so ameriške delnice preživele še eno leto, v katerem so presegle donose drugih regij.
So pa letos znova odigrale svojo dolgočasno vlogo obveznice in dosegle donos v višini dobrih 7 %. Kot smo ugotavljali že lani, so zahtevani donosi obveznic spet normalni, tako da bodo te lahko opravile svojo vlogo v času negotovosti in potencialne recesije ter bodo znova blažilec v razpršenem portfelju.
Pričakovanja za leto 2024
Naša pričakovanja za leto 2024 gredo v smeri, da smo že videli vrh pri obrestnih merah in da je boj z inflacijo dobljen. To bo omogočilo centralnim bankam, da bodo začele zniževati ključne obrestne mere, kar bo zmanjšalo možnost globoke recesije. Kar se tiče gospodarske rasti, je zaznati upočasnitev in tudi za leto 2024 pričakujemo, da se bo rast ključnih gospodarstev upočasnila in mogoče približala tehnični recesiji, vendar pa še vedno ne pričakujemo kaj bolj dramatičnega. Tako gospodinjstva kot podjetja so v dobrem finančnem položaju (tudi kot posledica pandemije), kar zmanjšuje možnost kakšne večje nesreče.
Ko se ozremo na finančne trge, menimo, da so izhodišča tako delnic kot obveznic še vedno zanimiva. Vrednotenja in pričakovani donosi so na zgodovinskih povprečjih in nakazujejo na donose v skladu s tem, česar so bili vlagatelji v povprečju deležni v preteklosti. Scenarij mehkega pristanka bi bil seveda idealen tako za delnice kot obveznice. Za vlagatelje je optimalna izbira portfelj 60/40 (delnice/obveznice), saj možnost recesije ni zanemarljiva (četudi ni osnovni scenarij) in v tem primeru bodo obveznice opravile svojo vlogo.
Pri delnicah ne pričakujemo ponovitve leta 2023, ko je veličastnih sedem popolnoma zasenčilo preostale dele delniškega trga. Predvidevamo, da se bodo preostali segmenti držali vsaj tako dobro, če ne bolje v prihajajočem letu. Kot zanimivejše vidimo tako oba defenzivna (zdravstvo, osnovne potrošne dobrine) kakor tudi najcenejša segmenta delniških trgov (energija, banke). Tehnološke delnice pa ostajajo idealen kandidat za evforijo, podobno kot so bile internetne delnice v 90. letih. Pri regijah ostaja skriti adut Kitajska. Izjemno negativno razpoloženje z daleč najnižjimi vrednotenji pomeni, da bi že vsaka pozitivna novica lahko vodila v močan skok kitajskih delnic.
Podrobnejši pregled v Naložbenem mozaiku
V Naložbenem mozaiku smo se dotaknili tudi priložnosti, ki jih prinaša umetna inteligenca, tveganj geopolitičnega dogajanja in podnebnih sprememb, ki pomenijo tako priložnost kot tveganja. Čakanje na recesijo nas je spodbudilo, da pogledamo v preteklost in preverimo, ali je tokrat drugače. Za konec pa smo se ozrli še na čudežna nova zdravila za hujšanje in kaj to pomeni za sektor zdravstva.
Upamo, da vam bo naš Mozaik pomagal pri krmarjenju skozi naslednje leto. Za konec naj spomnimo še na pred kratkim umrlega Charlieja Mungerja, ki je bil desna roka legendarnega Warrena Buffetta. Ne samo, da ga je odlično dopolnjeval, tudi sam je bil eden najbolj modrih investitorjev, kar smo jih videli, in je bil vsem nam v navdih. Podobno kot mi ni bil naklonjen pretiranemu trgovanju, temveč je bil zaprisežen dolgoročni vlagatelj v kakovostna podjetja. In temu skušamo slediti tudi na Savi Infond.
Kakšna so pričakovanja za gospodarstva in borzne trge v letu 2024 predstavlja publikacija NALOŽBENI MOZAIK – POGLED 2024
Januar 2024
Moramo priznati, da je leto 2023 izpadlo (vsaj kar se tiče donosov) boljše, kot pa so bila pričakovanja pred letom dni. Verjetno največje presenečenje je bilo izjemno odporno ameriško gospodarstvo, ki se je navkljub najhitrejšim dvigom ključne obrestne mere, vsaj za zdaj, izognilo recesiji. In to ne samo izognilo, temveč je bila njegova gospodarska rast v tretjem četrtletju več kot 5 % (česa podobno ne moremo reči niti za Evropo niti Kitajsko).
Hkrati smo videli tudi močan trend dezinflacije, kar kaže, da se je možnost tako redko videnega »mehkega pristanka« povečala. Nazadnje smo podobno zgodbo izkusili v 90. letih, v katerih je ameriško gospodarstvo pod vplivom »internetne« revolucije doživljalo zlata leta. Podobno zgodbo najdemo tudi v letu 2023 v obliki tehnološke revolucije z umetno inteligenco, ki je prav v času pisanja lanskega Mozaika prišla v ospredje (ChatGPT). Konsenz je, da gre za naslednjo veliko stvar, ki bo na dolgi rok pospešila gospodarsko rast in dvignila produktivnost. Glede na pomanjkanje delovne sile je očitno prišla v pravem času.
Seveda leto ni minilo brez šokov
Verjetno je marsikdo ob težavah bančnega sistema v marcu 2023 pomislil, da so višje obrestne mere dosegle svoj učinek in se je v skladu s tradicijo nekaj »zlomilo«. Resda smo izgubili nekaj ameriških regionalnih bank in celo institucijo, kot je Credit Suisse, kljub temu pa so regulatorji hitro zajezili to mini bančno krizo. V drugi polovici leta smo doživeli še novo vojno na Bližnjem vzhodu, ki pa ostaja zelo omejena in ni imela vpliva na širšo regijo. Verjetno zadnji »šok«, ki je rahlo prestrašil vlagatelje, pa je bil nenavaden vzpon obrestnih mer kljub znakom, da je inflacija pod kontrolo, ki je prinesel najvišje zahtevane donose državnih obveznic v zadnjem desetletju tako v ZDA kot Evropi. Tudi to ni trajalo dolgo.
Veličastnih sedem in vrnitev obveznic
Finančni trgi imajo za seboj popolnoma drugačno leto, kot je bilo 2022. Tako delnice kot obveznice so v pozitivnem območju. Globalne delnice so pridobile dobrih 18 % (vključujoč dividende), evropske obveznice pa več kot 7 %. Mogoče glavna značilnost leta 2023 je, da je k večini letošnjega donosa prispevala le peščica podjetij. Gre za tako imenovanih veličastnih sedem (Apple, Amazon, Alphabet, Meta, Microsoft, Nvidia in Tesla), katerih vrednost se je podvojila. Preostali deli delniškega trga so ostali bolj ali manj na mestu. Takšno koncentracijo smo v preteklosti videli le redko. Ker ti giganti prihajajo iz ZDA, so ameriške delnice preživele še eno leto, v katerem so presegle donose drugih regij.
So pa letos znova odigrale svojo dolgočasno vlogo obveznice in dosegle donos v višini dobrih 7 %. Kot smo ugotavljali že lani, so zahtevani donosi obveznic spet normalni, tako da bodo te lahko opravile svojo vlogo v času negotovosti in potencialne recesije ter bodo znova blažilec v razpršenem portfelju.
Pričakovanja za leto 2024
Naša pričakovanja za leto 2024 gredo v smeri, da smo že videli vrh pri obrestnih merah in da je boj z inflacijo dobljen. To bo omogočilo centralnim bankam, da bodo začele zniževati ključne obrestne mere, kar bo zmanjšalo možnost globoke recesije. Kar se tiče gospodarske rasti, je zaznati upočasnitev in tudi za leto 2024 pričakujemo, da se bo rast ključnih gospodarstev upočasnila in mogoče približala tehnični recesiji, vendar pa še vedno ne pričakujemo kaj bolj dramatičnega. Tako gospodinjstva kot podjetja so v dobrem finančnem položaju (tudi kot posledica pandemije), kar zmanjšuje možnost kakšne večje nesreče.
Ko se ozremo na finančne trge, menimo, da so izhodišča tako delnic kot obveznic še vedno zanimiva. Vrednotenja in pričakovani donosi so na zgodovinskih povprečjih in nakazujejo na donose v skladu s tem, česar so bili vlagatelji v povprečju deležni v preteklosti. Scenarij mehkega pristanka bi bil seveda idealen tako za delnice kot obveznice. Za vlagatelje je optimalna izbira portfelj 60/40 (delnice/obveznice), saj možnost recesije ni zanemarljiva (četudi ni osnovni scenarij) in v tem primeru bodo obveznice opravile svojo vlogo.
Pri delnicah ne pričakujemo ponovitve leta 2023, ko je veličastnih sedem popolnoma zasenčilo preostale dele delniškega trga. Predvidevamo, da se bodo preostali segmenti držali vsaj tako dobro, če ne bolje v prihajajočem letu. Kot zanimivejše vidimo tako oba defenzivna (zdravstvo, osnovne potrošne dobrine) kakor tudi najcenejša segmenta delniških trgov (energija, banke). Tehnološke delnice pa ostajajo idealen kandidat za evforijo, podobno kot so bile internetne delnice v 90. letih. Pri regijah ostaja skriti adut Kitajska. Izjemno negativno razpoloženje z daleč najnižjimi vrednotenji pomeni, da bi že vsaka pozitivna novica lahko vodila v močan skok kitajskih delnic.
Podrobnejši pregled v Naložbenem mozaiku
V Naložbenem mozaiku smo se dotaknili tudi priložnosti, ki jih prinaša umetna inteligenca, tveganj geopolitičnega dogajanja in podnebnih sprememb, ki pomenijo tako priložnost kot tveganja. Čakanje na recesijo nas je spodbudilo, da pogledamo v preteklost in preverimo, ali je tokrat drugače. Za konec pa smo se ozrli še na čudežna nova zdravila za hujšanje in kaj to pomeni za sektor zdravstva.
Upamo, da vam bo naš Mozaik pomagal pri krmarjenju skozi naslednje leto. Za konec naj spomnimo še na pred kratkim umrlega Charlieja Mungerja, ki je bil desna roka legendarnega Warrena Buffetta. Ne samo, da ga je odlično dopolnjeval, tudi sam je bil eden najbolj modrih investitorjev, kar smo jih videli, in je bil vsem nam v navdih. Podobno kot mi ni bil naklonjen pretiranemu trgovanju, temveč je bil zaprisežen dolgoročni vlagatelj v kakovostna podjetja. In temu skušamo slediti tudi na Savi Infond.
Kakšna so pričakovanja za gospodarstva in borzne trge v letu 2024 predstavlja publikacija NALOŽBENI MOZAIK – POGLED 2024
