Aleš Grbić, višji specialist za upravljanje
Marec 2024
Anheuser-Busch InBev je največji pivovar na svetu in eno izmed petih največjih svetovnih podjetij za potrošniške izdelke, merjeno z EBITDA. Portfelj podjetja vsebuje šest od desetih količinsko najbolj prodajanih blagovnih znamk piva. Obseg 23 blagovnih znamk, ki dosegajo več kot milijardo ameriških dolarjev prometa v maloprodaji.
Globalni pivovarski velikan
AB InBev je nastal leta 2008 s pripojitvijo belgijskega InBeva in ameriškega Anheuser-Buscha. V lasti ima 62-odstotni ekonomski delež v Ambevu, leta 2016 pa je kupil še SABMiller. Pred nekaj leti je prevzel še Grupo Modelo ter Oriental Brewery. Uprava zasleduje strategijo nakupov blagovnih znamk z višjim potencialom rasti, širi distribucijsko mrežo in izredno agresivno znižuje stroške.
S preteklimi nakupi so ustvarili pivovarskega velikana, ki je prisoten globalno in ima gosto regionalno mrežo. AB InBev ima največje stroškovne konkurenčne prednosti med vsemi podjetji v sektorju osnovnih potrošnih dobrin, ki so izrazito defenzivne naložbe, ob tem so tudi najbolj učinkoviti.
Obsežna globalna prisotnost, skupaj z monopolnimi položaji v Latinski Ameriki in Afriki, daje AB InBev pomemben vzvod fiksnih stroškov in moč cenovnega pogajanja pri nabavi.
To se kaže v presežnih donosih podjetja na investirani kapital, najboljših operativnih in denarnih ciklih, obratu sredstev ter upravljanju obratnega kapitala glede na konkurenco. Bruto maržo imajo 50 odstotkov (konkurenca 42), maržo iz poslovanja pa okoli 23 odstotkov (konkurenca 19,5). Njihov prilagojeni donos na kapital znaša krepko čez 40 odstotkov (konkurenca okoli 16). AB InBev odloži plačila svojim trgovinskim upnikom več kot 20 odstotkov dlje kot njegov najbližji tekmec Heineken, pri tem je bila marža njihovega prostega denarnega toka občutno nad konkurenco.
Ostajajo visoko zadolženi
Ključno pri investicijski zgodbi AB InBev je zniževanje zadolženosti in povišanje marž v Latinski Ameriki. Na področju razmerja neto dolg/EBITDA je bil dosežen velik napredek, saj se je ta iz petkratnika v letu 2017 (ob prevzemu SABMilerja) znižal na manj kot štirikratnik, in to kljub težavam pri rasti EBITDA. Kljub temu zadolženost te velikosti še vedno predstavlja visoko finančno tveganje, zato je njihov dobiček precej bolj nihajen. Zelo verjetno se AB InBev ne bo več širil, vsaj dokler zadolžitve ne bodo znižali na primernejšo raven.
Okrevanje marž se bo nadaljevalo z nižanjem cen surovin (popuščanje inflacijskih pritiskov) in približevanjem povprečnim zgodovinskim cenam. K povišanju marž bi pomembno vplival tudi upad vrednosti ameriškega dolarja. Pozitivno bi morala na marže vplivati prodajni miks in vzvod iz ekonomije obsega.
Približno dve tretjini dobička iz poslovanja ustvarijo v Latinski Ameriki in Aziji. Tam se potrošnik vse bolj obrača k premijskim poslovnim znamkam, kar gre v prid AB InBev, ki je v tem segmentu dobro umeščen z blagovnimi znamkami Corona, Stella Artois in Budweiser. Na ključnih trgih imajo prevladujoče tržne deleže in sicer 62-odstotnega v Braziliji, 77-odstotnega v Argentini, 43-odstotnega v Združenih Državah Amerike, 41-odstotnega v Kanadi ter 57-odstotnega v Belgiji.
Marec 2024
Anheuser-Busch InBev je največji pivovar na svetu in eno izmed petih največjih svetovnih podjetij za potrošniške izdelke, merjeno z EBITDA. Portfelj podjetja vsebuje šest od desetih količinsko najbolj prodajanih blagovnih znamk piva. Obseg 23 blagovnih znamk, ki dosegajo več kot milijardo ameriških dolarjev prometa v maloprodaji.
Globalni pivovarski velikan
AB InBev je nastal leta 2008 s pripojitvijo belgijskega InBeva in ameriškega Anheuser-Buscha. V lasti ima 62-odstotni ekonomski delež v Ambevu, leta 2016 pa je kupil še SABMiller. Pred nekaj leti je prevzel še Grupo Modelo ter Oriental Brewery. Uprava zasleduje strategijo nakupov blagovnih znamk z višjim potencialom rasti, širi distribucijsko mrežo in izredno agresivno znižuje stroške.
S preteklimi nakupi so ustvarili pivovarskega velikana, ki je prisoten globalno in ima gosto regionalno mrežo. AB InBev ima največje stroškovne konkurenčne prednosti med vsemi podjetji v sektorju osnovnih potrošnih dobrin, ki so izrazito defenzivne naložbe, ob tem so tudi najbolj učinkoviti.
Obsežna globalna prisotnost, skupaj z monopolnimi položaji v Latinski Ameriki in Afriki, daje AB InBev pomemben vzvod fiksnih stroškov in moč cenovnega pogajanja pri nabavi.
To se kaže v presežnih donosih podjetja na investirani kapital, najboljših operativnih in denarnih ciklih, obratu sredstev ter upravljanju obratnega kapitala glede na konkurenco. Bruto maržo imajo 50 odstotkov (konkurenca 42), maržo iz poslovanja pa okoli 23 odstotkov (konkurenca 19,5). Njihov prilagojeni donos na kapital znaša krepko čez 40 odstotkov (konkurenca okoli 16). AB InBev odloži plačila svojim trgovinskim upnikom več kot 20 odstotkov dlje kot njegov najbližji tekmec Heineken, pri tem je bila marža njihovega prostega denarnega toka občutno nad konkurenco.
Ostajajo visoko zadolženi
Ključno pri investicijski zgodbi AB InBev je zniževanje zadolženosti in povišanje marž v Latinski Ameriki. Na področju razmerja neto dolg/EBITDA je bil dosežen velik napredek, saj se je ta iz petkratnika v letu 2017 (ob prevzemu SABMilerja) znižal na manj kot štirikratnik, in to kljub težavam pri rasti EBITDA. Kljub temu zadolženost te velikosti še vedno predstavlja visoko finančno tveganje, zato je njihov dobiček precej bolj nihajen. Zelo verjetno se AB InBev ne bo več širil, vsaj dokler zadolžitve ne bodo znižali na primernejšo raven.
Okrevanje marž se bo nadaljevalo z nižanjem cen surovin (popuščanje inflacijskih pritiskov) in približevanjem povprečnim zgodovinskim cenam. K povišanju marž bi pomembno vplival tudi upad vrednosti ameriškega dolarja. Pozitivno bi morala na marže vplivati prodajni miks in vzvod iz ekonomije obsega.
Približno dve tretjini dobička iz poslovanja ustvarijo v Latinski Ameriki in Aziji. Tam se potrošnik vse bolj obrača k premijskim poslovnim znamkam, kar gre v prid AB InBev, ki je v tem segmentu dobro umeščen z blagovnimi znamkami Corona, Stella Artois in Budweiser. Na ključnih trgih imajo prevladujoče tržne deleže in sicer 62-odstotnega v Braziliji, 77-odstotnega v Argentini, 43-odstotnega v Združenih Državah Amerike, 41-odstotnega v Kanadi ter 57-odstotnega v Belgiji.
