Aleš Grbić, višji specialist za upravljanje
Februar 2024
Airbus velja eno največjih podjetij na področju letalstva in obrambe. Oblikuje, razvija in proizvaja komercialna in vojaška letala ter vesoljske naprave za izstrelitve in satelite. Delujejo v treh segmentih - komercialni sektor (z Boeingom imata duopol pri letalih z več kot 130 sedeži), obramba in vesolje ter helikopterji (komercialni in javni).
Komercialni sektor ponuja letala od ozkotrupne serije A220 in A320 (od 120 do200 sedežev) do veliko večjih, širokotrupnih modelov A330 in A350. Segment obrambe in vesolja oskrbuje vlade z vojaško opremo, vključno s transportnimi letali, zračnimi tanki in bojnimi letali (Eurofighter).
Manjša letala za nizkocenovnike
Pred kratkim se jim je občutno povečalo število naročil pri ozkotrupnih letalih zaradi rasti števila nizkocenovnih prevoznikov po vsem svetu, kar je posledica izboljšane tehnologije, ki je nedonosne lete naredila donosne. Domači leti so se po pandemiji veliko hitreje opomogli kot mednarodni, zato se letalska podjetja raje odločajo za naročanje manjših letal kot večjih. Pomembno je, da Airbus nima veliko konkurence na najdražjem delu trga ozkotrupnih letal. Zelo verjeten je scenarij, da bo njihova ponudba manjših letal omogočila letalskim prevoznikom, da obnovijo svojo zastarelo floto.
Izrazite konkurenčne prednosti Airbusa izhajajo iz strukturnih ovir pri vstopu v industrijo proizvodnje letal ter občutnih stroškov in težav, ki nastopijo pri strankah, če bi zamenjali dobavitelja letal. Izredno pomembna so neopredmetena sredstva z vsemi patenti in licencami, prek katerih utrjujejo svoj konkurenčen položaj.
Proizvodni procesi so dovolj zapleteni in samo poslovanje dovolj regulirano, da ustvarjajo visoke ovire za vstop konkurentov na ta trg. Dolgoročno se konkurenčni položaj ne bo spreminjal. Težko si je predstavljati, da bo lažje vstopiti na trg proizvodnje letal. Nedavni vstop konkurence na trg letal z ozkimi trupi je spodletel zaradi prekoračitve stroškov in zamud.
Regulacije bo še več
Leto 2023 je bilo, kar se tiče okvar letal na letih, pestro za letalske proizvajalce, a k sreči brez smrtnih posledic. Niti požar letala Airbus A350 na letu Japan Airlines Flight 516 niti odpoved panela trupa letala Boeing 737 MAX 9 pri letu Alaska Airlines Flight 1282 v prvem tednu leta 2024 nista privedla do resnih poškodb potnikov ali posadke.
To je posledica varnostnih funkcij, vgrajenih v komercialna letala, ki povečujejo kompleksnost in stroške proizvodnje, a so očitno vredne, saj zaščitijo življenja. Investitorji v družbah Boeing in Airbus računajo na dolgoročno trajnost podjetij, varnostne evidence ter na nenehno zavezanost upoštevanju najstrožjih standardov za upravljanje izdelkov, da bi izpolnili zahteve glede varnosti.
Tragični nesreči dveh boeingov 737 max 8 v letih 2018 in 2019 sta imeli resne posledice za Boeing, vključno s tem, da so globalni letalski regulatorji začasno ustavitvili celotne flote 737 max za skoraj dve leti, saj so postavljali vprašanja o sposobnosti Boeinga, da izpolni svojo zavezo glede upravljanja izdelkov.
Airbusova družina A320 ima še naprej izrazito vodilni položaj na dragocenem trgu ozkotrupnih letal in novi A321XLR (»Xtra Long Range«) ima potencial odpirati nove dolge lete za nizkocenovne prevoznike. Prav tako je precej predvidljivo, da bo proizvodnjo letal z več kot 130 sedeži obvladoval obstoječi duopol. Pri vsem tem ne smemo pozabiti, da je letalstvo izrazito regulirano. Po zadnjem incidentu Boeinga 737 max je še naraslo tveganje povečane regulacije.
Objavljeno v prilogi Dela Posel & Denar, 5. februarja 2024.
Februar 2024
Airbus velja eno največjih podjetij na področju letalstva in obrambe. Oblikuje, razvija in proizvaja komercialna in vojaška letala ter vesoljske naprave za izstrelitve in satelite. Delujejo v treh segmentih - komercialni sektor (z Boeingom imata duopol pri letalih z več kot 130 sedeži), obramba in vesolje ter helikopterji (komercialni in javni).
Komercialni sektor ponuja letala od ozkotrupne serije A220 in A320 (od 120 do200 sedežev) do veliko večjih, širokotrupnih modelov A330 in A350. Segment obrambe in vesolja oskrbuje vlade z vojaško opremo, vključno s transportnimi letali, zračnimi tanki in bojnimi letali (Eurofighter).
Manjša letala za nizkocenovnike
Pred kratkim se jim je občutno povečalo število naročil pri ozkotrupnih letalih zaradi rasti števila nizkocenovnih prevoznikov po vsem svetu, kar je posledica izboljšane tehnologije, ki je nedonosne lete naredila donosne. Domači leti so se po pandemiji veliko hitreje opomogli kot mednarodni, zato se letalska podjetja raje odločajo za naročanje manjših letal kot večjih. Pomembno je, da Airbus nima veliko konkurence na najdražjem delu trga ozkotrupnih letal. Zelo verjeten je scenarij, da bo njihova ponudba manjših letal omogočila letalskim prevoznikom, da obnovijo svojo zastarelo floto.
Izrazite konkurenčne prednosti Airbusa izhajajo iz strukturnih ovir pri vstopu v industrijo proizvodnje letal ter občutnih stroškov in težav, ki nastopijo pri strankah, če bi zamenjali dobavitelja letal. Izredno pomembna so neopredmetena sredstva z vsemi patenti in licencami, prek katerih utrjujejo svoj konkurenčen položaj.
Proizvodni procesi so dovolj zapleteni in samo poslovanje dovolj regulirano, da ustvarjajo visoke ovire za vstop konkurentov na ta trg. Dolgoročno se konkurenčni položaj ne bo spreminjal. Težko si je predstavljati, da bo lažje vstopiti na trg proizvodnje letal. Nedavni vstop konkurence na trg letal z ozkimi trupi je spodletel zaradi prekoračitve stroškov in zamud.
Regulacije bo še več
Leto 2023 je bilo, kar se tiče okvar letal na letih, pestro za letalske proizvajalce, a k sreči brez smrtnih posledic. Niti požar letala Airbus A350 na letu Japan Airlines Flight 516 niti odpoved panela trupa letala Boeing 737 MAX 9 pri letu Alaska Airlines Flight 1282 v prvem tednu leta 2024 nista privedla do resnih poškodb potnikov ali posadke.
To je posledica varnostnih funkcij, vgrajenih v komercialna letala, ki povečujejo kompleksnost in stroške proizvodnje, a so očitno vredne, saj zaščitijo življenja. Investitorji v družbah Boeing in Airbus računajo na dolgoročno trajnost podjetij, varnostne evidence ter na nenehno zavezanost upoštevanju najstrožjih standardov za upravljanje izdelkov, da bi izpolnili zahteve glede varnosti.
Tragični nesreči dveh boeingov 737 max 8 v letih 2018 in 2019 sta imeli resne posledice za Boeing, vključno s tem, da so globalni letalski regulatorji začasno ustavitvili celotne flote 737 max za skoraj dve leti, saj so postavljali vprašanja o sposobnosti Boeinga, da izpolni svojo zavezo glede upravljanja izdelkov.
Airbusova družina A320 ima še naprej izrazito vodilni položaj na dragocenem trgu ozkotrupnih letal in novi A321XLR (»Xtra Long Range«) ima potencial odpirati nove dolge lete za nizkocenovne prevoznike. Prav tako je precej predvidljivo, da bo proizvodnjo letal z več kot 130 sedeži obvladoval obstoječi duopol. Pri vsem tem ne smemo pozabiti, da je letalstvo izrazito regulirano. Po zadnjem incidentu Boeinga 737 max je še naraslo tveganje povečane regulacije.
Objavljeno v prilogi Dela Posel & Denar, 5. februarja 2024.
