Junij 2024
Letošnje leto je pomemben mejnik za industrijo vzajemnih skladov. Z vami smo že 30 let. Zato dovolite, da en borzni komentar namenimo temu, kar ste se vi, vlagatelji, in mi, upravljavci, v teh 30 letih naučili.
Od junija 1994, ko je tudi naša družba pridobila dovoljenje za opravljanje dejavnosti upravljanja investicijskih skladov in posebno dovoljenje za upravljanje pooblaščene investicijske družbe, je sledila cela vrsta transformacij. Sprva so vzajemni skladi s sedežem v Sloveniji smeli nalagati le v slovenska podjetja, kar je gotovo pripomoglo k razvoju Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, s katero so se srečevali tudi vsi, ki so s certifikatsko privatizacijo postali delničarji. Šele s spremembo zakonodaje leta 2003 smo slovenski vzajemni skladi smeli investirati tudi na tuje trge – postali smo globalni in ponudili vlagateljem vse, kar je bilo na voljo tudi vlagateljem v tujini.
V teh 30 letih smo rasli kot ekipa, po sredstvih v upravljanju z vplačili vlagateljev in širjenjem ponujenih skladov, rasli smo tudi s prevzemi. Rasli smo v znanju in izkušnjah. Spopadli smo se z dobrimi in slabimi leti, leti, ki so jih zaznamovale vojne, teroristične grožnje, velika finančna kriza v letih 2008 in 2009 in nedavna korona-kriza, ki nam je onemogočila fizični stik, a smo z naprednimi tehnološkimi rešitvami vseeno ostali povezani. Od prvega Infondovega vzajemnega sklada v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, Infond Hrast, danes v krovnem skladu z 19 podskladi upravljamo prek 700 milijonov evrov sredstev več kot 80.000 vlagateljev.
Od junija 1994, ko je tudi naša družba pridobila dovoljenje za opravljanje dejavnosti upravljanja investicijskih skladov in posebno dovoljenje za upravljanje pooblaščene investicijske družbe, je sledila cela vrsta transformacij. Sprva so vzajemni skladi s sedežem v Sloveniji smeli nalagati le v slovenska podjetja, kar je gotovo pripomoglo k razvoju Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, s katero so se srečevali tudi vsi, ki so s certifikatsko privatizacijo postali delničarji. Šele s spremembo zakonodaje leta 2003 smo slovenski vzajemni skladi smeli investirati tudi na tuje trge – postali smo globalni in ponudili vlagateljem vse, kar je bilo na voljo tudi vlagateljem v tujini.
V teh 30 letih smo rasli kot ekipa, po sredstvih v upravljanju z vplačili vlagateljev in širjenjem ponujenih skladov, rasli smo tudi s prevzemi. Rasli smo v znanju in izkušnjah. Spopadli smo se z dobrimi in slabimi leti, leti, ki so jih zaznamovale vojne, teroristične grožnje, velika finančna kriza v letih 2008 in 2009 in nedavna korona-kriza, ki nam je onemogočila fizični stik, a smo z naprednimi tehnološkimi rešitvami vseeno ostali povezani. Od prvega Infondovega vzajemnega sklada v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, Infond Hrast, danes v krovnem skladu z 19 podskladi upravljamo prek 700 milijonov evrov sredstev več kot 80.000 vlagateljev.
Investiranje na delniških trgih je maraton, rezultate prinaša vztrajnim in potrpežljivim
V povprečju investicije v delnice prinesejo med 7- in 8-odstotni donos na leto, po upoštevani inflaciji. Seveda so lahko donosi v posameznem letu daleč od povprečja. Med letoma 1926 in 2024 so bili donosi osrednjega ameriškega indeksa S&P 500 v tem "povprečnem" razponu (med 6 in 10 odstotkov) le osemkrat. V veliko drugih letih so bili višji, v nekaterih pa seveda tudi občutno nižji. Tudi ko je trg nestanoviten, so donosi v določenem letu običajno pozitivni. 70 odstotkov časa delnice vendarle rastejo, ob tem pa je ključno, da se držite strategije »kupi in drži«.
»Ne morem si privoščiti« je najpogostejši izgovor
Najpogostejši izgovor ljudi, ki ne vlagajo, je "Ne morem si privoščiti'', saj menijo, da vlaganje zahteva znatna sredstva, ki jih nimajo. Vendar to ne bi moglo biti dlje od resnice. Začnete lahko že z nekaj deset evri na mesec, ki jih pridobite z nekaj prilagajanja svojih potrošniških navad. Začnite redno vlagati in načrtujte, da boste to disciplinirano počeli dolgoročno. V konkretnih številkah to pomeni, da bi z mesečnim vložkom v višini 100 evrov mesečno v 30 letih ob povprečni letni donosnosti 8 odstotkov in upoštevanju vstopnih stroškov ustvarili nekaj manj kot 140.000 evrov. Če bi čas varčevanja podaljšali na 40 let, pa bi vaše premoženje eksponentno zraslo prek 320.000 evrov. Zelo pomembno je, da začnete varčevati čimprej, da lahko v polni meri izkoristite to moč obrestno obrestnega računa.
Vlaganje je eden najboljših načinov za ustvarjanje premoženja
V nasprotju s splošnim prepričanjem je študija podjetja Ramsey Solutions ugotovila, da je le 31 odstotkov milijonarjev v svoji karieri v povprečju zaslužilo 100.000 dolarjev na leto, tretjina pa šestmestnih številk v posameznem delovnem letu nikoli ni dosegla. Od kod potem premoženje? Trije od štirih milijonarjev svoj uspeh pripisujejo rednemu, doslednemu vlaganju v daljšem obdobju.
Preteklih 30 let je bilo polno preizkušenj, izkušenj, pa tudi nagrad. V tem času so našim skladom na letnem ocenjevanju, ki ga organizira revija Moje Finance, podelili več kot 65 nagrad za najboljši sklad v kategoriji in s ponosom lahko povemo, da so naši upravljavci že štirikrat doslej nosili krono najboljšega upravljavca v Sloveniji.
Preteklih 30 let je bilo polno preizkušenj, izkušenj, pa tudi nagrad. V tem času so našim skladom na letnem ocenjevanju, ki ga organizira revija Moje Finance, podelili več kot 65 nagrad za najboljši sklad v kategoriji in s ponosom lahko povemo, da so naši upravljavci že štirikrat doslej nosili krono najboljšega upravljavca v Sloveniji.
