Damjan Kovačič, višji specialist za upravljanje, Sava Infond
Junij 2024
Po lanskih izjemno privlačnih donosih so letos svetovne delnice v evrih pridobile že skoraj 14 odstotkov, od začetka bikovskega trga v oktobru 2022 pa že 36 odstotkov. K dobremu razpoloženju vlagateljev so največ pripomogle najhitreje rastoče delnice momentum, ki so tesno povezane s pojavom umetne inteligence in ki v letošnjem letu za dvakrat presegajo donose delnic na razvitih trgih. Ameriški delniški indeks je doslej ob 30 novih najvišjih vrednostih dosegel drugi najboljši donos v predsedniških volilnih letih, od zadnjega dnevnega padca, ki bi presegel dva odstotka, pa je minilo že 330 dni.
Če k temu dodamo močan preobrat na trgih obrestnih mer, ki se je zgodil v zadnjih tednih, imamo opravka s tržnimi razmerami, kjer je namesto dobrodošle korekcije tečajev statistično celo bolj verjetno, da se bo nadaljevala poletna eksplozivna rast tečajev.
Neobičajna mesečna dinamika
Pri tem je zanimivo, da bi bila v tehnično-taktičnem smislu za aktivne udeležence na borzah letos najdonosnejša strategija ta, da bi ravnali diametralno nasprotno, kot so to narekovali dolgoletni statistični vzorci. Delnice so namreč med januarjem in marcem namesto pričakovanega ničelnega donosa zrasle za kar deset odstotkov, nato so v aprilu, ki je običajno med najboljšimi meseci v letu, zdrsnile za pet odstotkov, v predvolilno šibkem maju pa so v bipolarni maniri nepričakovano znova pridobile pet odstotkov.
V letu in pol novega bikovskega trga je sicer k 36-odstotnem donosu globalnih delnic kar 44 odstotkov donosa prispeval sektor informacijske tehnologije, medtem ko je drugi najboljši finančni sektor prispevale »samo« 14 odstotkov celotnega donosa. Če se spustimo še eno stopničko nižje na korporativno raven, so delnice Nvidie individualno zaslužne za neverjetnih 13 odstotkov pozitivnega donosa, Microsoft je prispeval visokih sedem odstotkov, nato pa sledijo Apple, Meta (Facebook), Alphabet (Google) in Amazon, ki so vsaka zaslužne za štiri do pet odstotkov celotnega donosa. To so tehnološki velikani, ki so seveda tesno povezani z UI, ki postaja najbolj vroča investicijska zgodba našega časa.
Šibke delnice Tesle
Na drugi strani spektra so najbolj razočarale delnice Tesle, Pfizerja ter Johnson & Johnsona, zaradi katerih pa so donosi delnic od oktobra 2022 skupaj nižji za manj kot eno odstotno točko. Drugače povedano, imamo opravka z ekstremno asimetričnimi prispevki posameznih ključnih družb, saj je pozitivni vpliv treh največjih zmagovalcev skoraj 10-krat večji od negativnega vpliva treh največjih poražencev.
Aktualni bikovski trg lahko primerjamo z mladeničem v poznih dvajsetih letih, ki naravnost prekipeva od zdravja. Enostaven statistični profil 13 povojnih borznih ciklov namreč pravi, da smo nekje na tretjini poti tako po donosih kot po trajanju povprečnega trenda rasti.
Kljub osupljivi hitrosti razvoja umetne inteligence, ki prinaša verjetno največji inovacijski val v zgodovini človeštva, se moramo kot vlagatelji zavedati, da borzni cikel ne bo vedno sinhroniziran s sekularnim tehnološkim valom umetne inteligence. Po drugi strani je dobra novica, da večina ljudi pri svojih vsakdanjih opravilih in na delovnem mestu še ne uporablja zares orodij in pripomočkov UI ter da z velikim zanimanjem pričakujemo, katere nove prebojne aplikacije UI bodo prinesle revolucionarno nove uporabniške izkušnje, tako kot so bile to npr. elektronska pošta, spletni brskalniki, SMS-sporočila, pametni telefoni, bančništvo, navigacija, pretočne storitve, družbena omrežja in elektronsko poslovanje v internetni in mobilni dobi…
Junij 2024
Po lanskih izjemno privlačnih donosih so letos svetovne delnice v evrih pridobile že skoraj 14 odstotkov, od začetka bikovskega trga v oktobru 2022 pa že 36 odstotkov. K dobremu razpoloženju vlagateljev so največ pripomogle najhitreje rastoče delnice momentum, ki so tesno povezane s pojavom umetne inteligence in ki v letošnjem letu za dvakrat presegajo donose delnic na razvitih trgih. Ameriški delniški indeks je doslej ob 30 novih najvišjih vrednostih dosegel drugi najboljši donos v predsedniških volilnih letih, od zadnjega dnevnega padca, ki bi presegel dva odstotka, pa je minilo že 330 dni.
Če k temu dodamo močan preobrat na trgih obrestnih mer, ki se je zgodil v zadnjih tednih, imamo opravka s tržnimi razmerami, kjer je namesto dobrodošle korekcije tečajev statistično celo bolj verjetno, da se bo nadaljevala poletna eksplozivna rast tečajev.
Neobičajna mesečna dinamika
Pri tem je zanimivo, da bi bila v tehnično-taktičnem smislu za aktivne udeležence na borzah letos najdonosnejša strategija ta, da bi ravnali diametralno nasprotno, kot so to narekovali dolgoletni statistični vzorci. Delnice so namreč med januarjem in marcem namesto pričakovanega ničelnega donosa zrasle za kar deset odstotkov, nato so v aprilu, ki je običajno med najboljšimi meseci v letu, zdrsnile za pet odstotkov, v predvolilno šibkem maju pa so v bipolarni maniri nepričakovano znova pridobile pet odstotkov.
V letu in pol novega bikovskega trga je sicer k 36-odstotnem donosu globalnih delnic kar 44 odstotkov donosa prispeval sektor informacijske tehnologije, medtem ko je drugi najboljši finančni sektor prispevale »samo« 14 odstotkov celotnega donosa. Če se spustimo še eno stopničko nižje na korporativno raven, so delnice Nvidie individualno zaslužne za neverjetnih 13 odstotkov pozitivnega donosa, Microsoft je prispeval visokih sedem odstotkov, nato pa sledijo Apple, Meta (Facebook), Alphabet (Google) in Amazon, ki so vsaka zaslužne za štiri do pet odstotkov celotnega donosa. To so tehnološki velikani, ki so seveda tesno povezani z UI, ki postaja najbolj vroča investicijska zgodba našega časa.
Šibke delnice Tesle
Na drugi strani spektra so najbolj razočarale delnice Tesle, Pfizerja ter Johnson & Johnsona, zaradi katerih pa so donosi delnic od oktobra 2022 skupaj nižji za manj kot eno odstotno točko. Drugače povedano, imamo opravka z ekstremno asimetričnimi prispevki posameznih ključnih družb, saj je pozitivni vpliv treh največjih zmagovalcev skoraj 10-krat večji od negativnega vpliva treh največjih poražencev.
Aktualni bikovski trg lahko primerjamo z mladeničem v poznih dvajsetih letih, ki naravnost prekipeva od zdravja. Enostaven statistični profil 13 povojnih borznih ciklov namreč pravi, da smo nekje na tretjini poti tako po donosih kot po trajanju povprečnega trenda rasti.
Kljub osupljivi hitrosti razvoja umetne inteligence, ki prinaša verjetno največji inovacijski val v zgodovini človeštva, se moramo kot vlagatelji zavedati, da borzni cikel ne bo vedno sinhroniziran s sekularnim tehnološkim valom umetne inteligence. Po drugi strani je dobra novica, da večina ljudi pri svojih vsakdanjih opravilih in na delovnem mestu še ne uporablja zares orodij in pripomočkov UI ter da z velikim zanimanjem pričakujemo, katere nove prebojne aplikacije UI bodo prinesle revolucionarno nove uporabniške izkušnje, tako kot so bile to npr. elektronska pošta, spletni brskalniki, SMS-sporočila, pametni telefoni, bančništvo, navigacija, pretočne storitve, družbena omrežja in elektronsko poslovanje v internetni in mobilni dobi…