Tomaž Arih, strokovni sodelavec za upravljanje
Julij 2024
Naslov je star finančni pregovor o medvedjih in bikovskih trgih, ki zajema bistvo obnašanja trga in psihološke dinamike. Ljudje smo pri mnogih stvareh nagnjeni k negativnim stališčem in zdi se, da je to zapisano že v našem DNK. Zato se upravičeno postavlja vprašanje, zakaj bi bilo pri naložbah drugače.
Negativni naslovi bolj vlečejo
Vprašanja so včasih zapletena, odgovori pa preprosti. Negativne novice o medvedjih trgih, to je stanje na borznem parketu, kjer cene delnic padajo, praviloma za 20 odstotkov ali več od nedavnih vrhov, pritegnejo več pozornosti in so bolj verjetno izpostavljene v medijih. V človeški naravi je, da se močneje odzivamo na strah in slabe novice kot na dobre, ker so slabe novice bolj dramatične in čustveno nabite. To jih naredi tudi bolj zanimive, kar mediji vedo, zato pogosto dajejo prednost poročanju o negativnih dogodkih. Naslovi o borznih zlomih ali recesijah so bolj pogosti in bolj izpostavljeni kot pozitivne zgodbe o gospodarski rasti in dobičkih.
Obdobja rasti so bistveno daljša
Kljub udarnim naslovnicam je zato na naložbe pametno gledati dolgoročno. Kratkoročne spremembe na trgu lahko prinesejo slabe novice in strah, dolgoročno pa trgi, kljub občasnim padcem, rastejo, kar nagradi tiste, ki vlagajo na dolgi rok. To dokazuje tudi podatek, da je največji ameriški indeks S&P 500 od leta 1956 do leta 2023 pridobival več kot tri četrtine časa. V zadnjih 68 letih je indeks 53-krat leto končal pozitivno in le v 15 primerih je leto končal obarvan v rdeče. Drugače povedano, v zadnjih 68 letih so trgi izkazovali bikovski trg, obdobja, kjer se cene delnic povečajo za več kot 20 odstotkov, 56 let, medvedji trg pa je trajal »le« nekaj več kot 12 let.
Od leta 1956 so se v ZDA srečali z 12 bikovskimi in 12 medvedjimi trgi. To je dobra novica o medvedjih trgih za ameriške delnice, saj se vsi sčasoma končajo. Eni so daljši, drugi krajši, tretji globlji, četrti plitvejši, vendar je vsakemu zlomu v zgodovini ameriških delnic nekoč v prihodnosti sledilo novo rekordno obdobje. Zgodovina kaže, da je medvedji trg v povprečju trajal nekaj več kot eno leto in prinesel povprečen upad cen delnic v višini 33 odstotkov, povprečen bikovski trend pa je v povprečju trajal skoraj 5 let, s povprečnim donosom osupljivih 158 odstotkov.
In kje smo danes?
Zadnji medvedji trg, v katerem so delnice izgubile četrtino svoje vrednosti, povzročili pa so ga ruski napad na Ukrajino in motnje v svetovni dobavni verigi, se je končal oktobra leta 2022. Delnice, ki od takrat rastejo že skoraj dve leti, so pridobile že več kot 50 odstotkov, in če gre verjeti zgodovini, je trenutni bikovski trg še precej »mlad«.
Čeprav je pomembno, da ostanemo obveščeni o tržnih razmerah in gospodarskih dogajanjih, sprejemanje investicijskih odločitev zgolj na podlagi naslovov lahko vodi do slabih rezultatov. Za vlagatelje je ključna lekcija ohranjanje dolgoročne perspektive in da si ne dovolimo, da pretirano negativni naslovi preveč vplivajo na nas.
Julij 2024
Naslov je star finančni pregovor o medvedjih in bikovskih trgih, ki zajema bistvo obnašanja trga in psihološke dinamike. Ljudje smo pri mnogih stvareh nagnjeni k negativnim stališčem in zdi se, da je to zapisano že v našem DNK. Zato se upravičeno postavlja vprašanje, zakaj bi bilo pri naložbah drugače.
Negativni naslovi bolj vlečejo
Vprašanja so včasih zapletena, odgovori pa preprosti. Negativne novice o medvedjih trgih, to je stanje na borznem parketu, kjer cene delnic padajo, praviloma za 20 odstotkov ali več od nedavnih vrhov, pritegnejo več pozornosti in so bolj verjetno izpostavljene v medijih. V človeški naravi je, da se močneje odzivamo na strah in slabe novice kot na dobre, ker so slabe novice bolj dramatične in čustveno nabite. To jih naredi tudi bolj zanimive, kar mediji vedo, zato pogosto dajejo prednost poročanju o negativnih dogodkih. Naslovi o borznih zlomih ali recesijah so bolj pogosti in bolj izpostavljeni kot pozitivne zgodbe o gospodarski rasti in dobičkih.
Obdobja rasti so bistveno daljša
Kljub udarnim naslovnicam je zato na naložbe pametno gledati dolgoročno. Kratkoročne spremembe na trgu lahko prinesejo slabe novice in strah, dolgoročno pa trgi, kljub občasnim padcem, rastejo, kar nagradi tiste, ki vlagajo na dolgi rok. To dokazuje tudi podatek, da je največji ameriški indeks S&P 500 od leta 1956 do leta 2023 pridobival več kot tri četrtine časa. V zadnjih 68 letih je indeks 53-krat leto končal pozitivno in le v 15 primerih je leto končal obarvan v rdeče. Drugače povedano, v zadnjih 68 letih so trgi izkazovali bikovski trg, obdobja, kjer se cene delnic povečajo za več kot 20 odstotkov, 56 let, medvedji trg pa je trajal »le« nekaj več kot 12 let.
Od leta 1956 so se v ZDA srečali z 12 bikovskimi in 12 medvedjimi trgi. To je dobra novica o medvedjih trgih za ameriške delnice, saj se vsi sčasoma končajo. Eni so daljši, drugi krajši, tretji globlji, četrti plitvejši, vendar je vsakemu zlomu v zgodovini ameriških delnic nekoč v prihodnosti sledilo novo rekordno obdobje. Zgodovina kaže, da je medvedji trg v povprečju trajal nekaj več kot eno leto in prinesel povprečen upad cen delnic v višini 33 odstotkov, povprečen bikovski trend pa je v povprečju trajal skoraj 5 let, s povprečnim donosom osupljivih 158 odstotkov.
In kje smo danes?
Zadnji medvedji trg, v katerem so delnice izgubile četrtino svoje vrednosti, povzročili pa so ga ruski napad na Ukrajino in motnje v svetovni dobavni verigi, se je končal oktobra leta 2022. Delnice, ki od takrat rastejo že skoraj dve leti, so pridobile že več kot 50 odstotkov, in če gre verjeti zgodovini, je trenutni bikovski trg še precej »mlad«.
Čeprav je pomembno, da ostanemo obveščeni o tržnih razmerah in gospodarskih dogajanjih, sprejemanje investicijskih odločitev zgolj na podlagi naslovov lahko vodi do slabih rezultatov. Za vlagatelje je ključna lekcija ohranjanje dolgoročne perspektive in da si ne dovolimo, da pretirano negativni naslovi preveč vplivajo na nas.