Sava Infond članek 27.12.2023 | OTP banka

December 2023

Počasi se bližamo koncu leta 2023 in preden se vsi odpravimo na zaslužen odklop od finančnih trgov je smiselno pogledati, ali smo vlagatelji lahko zadovoljni s tem, kako se bo izteklo. Odgovor je nedvomno pritrdilen. Delnice in obveznice imajo za seboj nadpovprečno leto. Globalne delnice se sredi decembra nahajajo 18 %, evropske obveznice pa dobrih 7 % višje kot v začetku leta. Če se spomnimo leta 2022, ko se vlagatelji nismo imeli nikamor skriti, gre za skoraj popoln preobrat. 

Krotenje inflacije

Dve zgodbi sta dominirali dogajanje v preteklem letu. Prva je inflacija. Če spomnimo na napovedi s konca leta 2022, je bilo razpoloženje med analitiki dokaj pesimistično. Zaradi boja z inflacijo z dvigovanjem obrestnih mer so se večinsko strinjali, da bo globalno gospodarstvo padlo v recesijo. Izkušnja obdobij, ko je inflacija dosegla tako visoke ravni, je kazala, da bo za ukrotitev treba plačati visoko ceno v obliki povišane brezposelnosti. Ob koncu leta 2023 pa je videti, da bo centralnim bankam uspel redko viden mehki pristanek, da je centralnim bankam torej uspelo znižati inflacijo brez pretirane škode gospodarstvu. Stopnja inflacije se je v ZDA spustila z 9,1 na 3,1 %, v evroobmočju pa z 10,6 na 2,4 %. Zanašanje na izkušnje preteklih gospodarskih ciklov je bilo verjetno bolj negotovo v okolju po pandemiji, ki še po štirih letih pušča posledice in izkrivlja dogajanje v gospodarstvih.

Preboj umetne inteligence

Druga zgodba je seveda prihod umetne inteligence kot naslednjega tehnološkega preboja, ki je sprožil mini evforijo med tehnološkimi delnicami, predvsem tistimi največjimi. Če je ChatGPT postal najhitreje rastoča potrošniška aplikacija v zgodovini, pa so v mesecu maju poslovni rezultati podjetja Nvidia dali dodaten zagon zgodbi umetne inteligence. Gre za vodilno podjetje na področju računalniških čipov, brez katerih vodilna podjetja ne morejo trenirati modela za umetno inteligenco. Delnica je po zaslugi tega letos pridobila več kot 200 % in je eno izmed sedmih podjetij, ki so jim na Wall Streetu dali skupno ime Veličastnih sedem. Del te skupine so še Apple, Amazon, Alphabet, Meta, Microsoft in Tesla. Z naložbo v te gigante vlagatelji v letu 2023 niso mogli zgrešiti, saj so v povprečju dosegle več kot 100- odstotni donos in zaradi svoje velikosti so bile zaslužne za večino letošnjega donosa delniških indeksov.

Odboj obvezniških trgov

Niso pa samo delniški trgi videli pozitivnih donosov. Tudi obveznice so jih po dveh letih upadov znova zabeležile. Splošni evropski obvezniški indeks je višje za več kot 7 %, kar je posledica upada obrestnih mer. Kot vemo, je gibanje vrednosti obveznic obratno gibanju obrestnih mer. In ko je v zadnjih dveh mesecih postajalo vse bolj jasno, da so centralne banke zaključile z dvigi obrestnih mer ter ponekod (v ZDA) že nakazale, da jih bodo v letu 2024 začeli zniževati, je tudi obvezniške trge preplavila mini evforija. 

In kaj nas čaka v letu 2024? 

Zadnja leta so pokazala, da se lahko vlagatelji osredotočijo na le eno veliko temo naenkrat. Če so bila to pandemija v letu 2020, močne spodbude centralnih bank in vlad v letu 2021, najvišja inflacija v zadnjih desetletjih v letu 2022 ter dezinflacija v letu 2023, bo, kot vse kaže, velika tema prihodnjega leta nižanje obrestnih mer centralnih bank. Nižja inflacija in nižje obrestne mere so bile zgodovinsko dobra kombinacija za delniške trge, pod pogojem, da se izognemo recesiji. Držim pesti, da se uresniči ta scenarij. 

Kakšna so pričakovanja za gospodarstva in borzne trge v letu 2024 predstavlja publikacija NALOŽBENI MOZAIK – POGLED 2024