Sašo Ivanović, direktor področja upravljanja investicijskih skladov
Avgust 2024
Druga polovica julija je bila zaznamovana z borzno korekcijo, čeprav na celomesečni ravni ne zaznavamo večjih sprememb. Največ popravkov so bile deležne delnice iz svetovnih sektorjev informacijske tehnologije, komunikacij in trajnih potrošnih dobrin, merjeno znotraj indeksa MSCI World. Popravek je bil največji pri tistih sektorjih, ki imajo letos najvišjo rast. Evropski delniški indeks MSCI Europe ni imel večje korekcije, kar je delno pogojeno tudi s sektorsko strukturo, saj je v Evropi bistveno manj tehnoloških delnic.
Kljub vsemu je svetovni delniški indeks MSCI World julij sklenil v pozitivnem območju (+0,8 odstotka), pri čemer so bile najbolj donosne delnice iz sektorjev nepremičnine, oskrba in finance, izgubo vrednosti v juliju pa so doživeli sektorji informacijska tehnologija in komunikacije. Rotacija iz tehnoloških delnic v druge sektorje se lahko zaustavi z boljšimi objavami poslovnih rezultatov. Nekaj optimizma v zadnjih dneh so pokazale objave podjetij, kot so Advanced Micro Device in na primer dvig priporočil v Nvidii.
Na Kitajskem ni optimizma
Zadnji dan julija je bil poln optimizma zaradi zasedanja ameriške centralne banke (Fed), kjer so namignili, da bodo začeli zniževati obrestno mero v septembru. Znižanje obrestnih mer namreč pomeni spodbudo gospodarstvu in potrošnji ter poleg tega vpliva na vrednotenja delnic, ki se jim z nižjimi obrestnimi merami dvigne teoretična vrednost. Šlo bi za Fedovo prvo nižanje obrestnih mer od izbruha pandemije. Ravno nasprotno politiko izvaja japonska centralna banka (Boj), ki je pred nekaj dnevi dvignila obrestno mero (na 0,25 odstotka). Divergenca v politiki centralnih bank je v zadnjih tednih povzročila močno krepitev japonskega jena in po drugi strani padec japonskega delniškega indeksa MSCI Japan. Močan jen lahko zmanjša konkurenčnost japonskih izvoznikov. Guverner Boja Kazuo Ueda je napovedal, da bodo sledili novi dvigi obrestnih mer, če inflacijski pritiski ne bodo popustili.
Manj optimizma prihaja iz Kitajske, kjer borzni trg že dolgo nazaduje ali stagnira. Proizvodna aktivnost se krči, vlada pa napoveduje nove ukrepe za spodbujanje domače potrošnje. Doslej ni bistveno pomagalo ne nižanje obrestnih mer Kitajske centralne banke ne drugi ukrepi. Tuje investicije na ta trg so usahnile, in dokler bodo trgovinske vojne še trajale ali se celo zaostrile, ne moremo pričakovati bistvenega izboljšanja situacije na Kitajskem.
Več o dogajanjih na kapitalskih trgih si lahko preberete TUKAJ.
