Mahdi Saadi, analitik
Marec 2025
Ekonomska odpornost ZDA temelji na proaktivni in prilagodljivi monetarni politiki.
V trenutnem zahtevnem okolju geopolitičnih napetosti ter posledično razhajajočih se monetarnih politik in trgovinske dinamike ZDA v nasprotju z Evropo izkazujejo relativno gospodarsko odpornost.
Kljub na videz nestabilnemu ozračju podatki vsaj za zdaj kažejo na nadaljevanje ekspanzije ameriškega borznega trga. Čeprav je volatilnost vidna v skoku indeksa VIX (volatility index) zaradi strukturnih dejavnikov rasti, kot sta razvijajoča se umetna inteligenca in digitalna infrastruktura, naraščajočega povpraševanja po energiji in morebitne omilitve regulacij, ostajajo trgi pripravljeni na okrevanje.
Ekonomska odpornost ZDA temelji na proaktivni in prilagodljivi monetarni politiki. Medtem ko so vse države, vključno z ZDA, morale zvišati obrestne mere za boj proti inflaciji, je prednost ZDA trenutno v tem, da znatna nižanja obrestnih mer, v nasprotju z Evropo, še niso bila izvedena. Znižanje obrestnih mer za spodbujanje rasti, kar predstavlja dodatno orodje za ohranjanje ekonomske stabilnosti kljub globalni negotovosti, je torej še vedno mogoče.
Evropska unija se v ostrem kontrastu sooča z naraščajočo ekonomsko ranljivostjo. Zaradi zgodovinsko nizkih obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB) ni dovolj fleksibilna za učinkovite protikrizne ukrepe. Poleg tega trgovinski spori, vključno z uvedbo carin na ameriške izdelke, ogrožajo stabilnost. Za primer, 25-odstotni davek na ameriško koruzo bi lahko nesorazmerno prizadel evropski živinorejski sektor, ki je močno odvisen od uvoza ameriških žit. Evropska federacija proizvajalcev krme je zato pozvala k pogajanjem za zmanjšanje teh tveganj in predlaga povečanje obsega ameriških uvozov kot rešitev za zmanjšanje kmetijskega trgovinskega primanjkljaja EU.
Kanada se prav tako sooča z gospodarskimi težavami, kar je privedlo do tega, da je bila ključna obrestna mera v zadnjih devetih mesecih znižana že sedemkrat, saj bi radi omilili ekonomsko upočasnitev, ki jo povzročajo trgovinske napetosti z ZDA. Kljub temu uvedba povračilnih carin v vrednosti 29,8 milijarde dolarjev na ameriške uvoze le še povečuje negotovost in dodatno obremenjuje že tako krhko kanadsko gospodarstvo.
Trgovinske napetosti med ZDA in Kitajsko, zlasti carine, predstavljajo večji izziv za ZDA in bodo vplivale na globalne trgovinske vzorce. Višje carine bi lahko spodbudile kitajsko samopreskrbo v ključnih sektorjih in omejile rast v ZDA, medtem ko bi dodatne carine na kanadske in mehiške uvoze lahko znižale BDP ZDA za 1,3 odstotka, in povzročile rast inflacije. Veliki proračunski primanjkljaj ZDA v obdobju polne zaposlenosti poudarja potrebo po fiskalnih reformah, ki bi lahko ustvarile nove vire vladnih prihodkov in pomagale obvladovati naraščajoče izdatke.
Kljub trgovinskim izzivom ZDA ostajajo vrhunska destinacija za naložbe, podprta z močnim gospodarstvom, kapitalskimi trgi, vojsko ter tehnološkim napredkom pri umetni inteligenci in kvantnem računalništvu. Čeprav lahko kratkoročna volatilnost zaradi prilagoditev v proizvodnem sektorju in zmanjšanega uvoza povzroči skrbi glede recesije ali stagflacije, se pričakuje, da bodo ti izzivi kratkotrajni. Fleksibilnost fiskalnih in monetarnih politik ZDA zagotavlja stabilno osnovo za dodeljevanje kapitala, medtem ko omejena orodja EU in ranljivost Kanade povečujejo tveganja za naložbe. V tem okolju globalne negotovosti ameriške delnice, še posebej v sektorjih, usmerjenih v rast, predstavljajo pomembne priložnosti za dolgoročne donose.
Za izboljšanje svojega položaja bi se morala Evropa osredotočiti na krepitev fiskalne fleksibilnosti in zmanjšanje odvisnosti od zgodovinsko nizkih obrestnih mer. Krepitev gospodarske kohezije, vlaganje v inovacije in reševanje trgovinskih neravnotežij bi lahko pomagali zmanjšati ranljivost. Poleg tega bi bolj proaktiven pristop k tehnološkim napredkom in razvoju infrastrukture lahko izboljšal konkurenčnost in odpornost Evrope na globalnem trgu.
Več o dogajanjih na kapitalskih trgih si lahko preberete TUKAJ.
Običajno se sprememba te nastavitve nahaja v menijski vrstici brskalnika Orodja > Internetne možnosti, razdelek »zasebnost« ali »varnost«. Tam nastavite katere vrste piškotkov želite blokirati ali omogočiti.
Piškotke lahko izbrišete in sicer prav tako preko brskalnika. Izbris je v večini brskalnikov dosegljiv v orodjih imenovanih »izbriši podatke brskanja« ali »izbriši zgodovino brskanja« (okno običajno prikličete tudi s kombinacijo tipk CTRL+Shift+Del) ter izberete izbris piškotkov.
Nekateri brskalniki ponujajo tudi možnost nastavitve »ne sledi mi« ali »do-not-track«, kar pomeni, da lahko generalno zavrnete uporabo piškotov.
