Aleš Čačovič, višji upravljavec investicijskih skladov, Triglav Skladi
Februar 2024
Poznavalci dolžniških trgov smo ta dogodek čakali že dlje časa, saj so na obvezniških trgih že nekaj časa obrestne mere privlačne za varčevanje in bi si vsekakor želeli, da bi postala izdaja ljudskih obveznic bolj pogost dogodek za slovenske državljane. Slednji so sicer imeli možnost že prej in bodo tudi v prihodnje še imeli možnost vpisati in vplačati svoje prihranke v nove ali že izdane slovenske obveznice, vendar so v te izdaje vključene le določene borznoposredniške hiše ali banke in jih država izdajateljica ne naslavlja posebej na male vlagatelje.
Če pogledamo malo onkraj svojih meja, so izdaje dolžniških vrednostnih papirjev, kot so državne obveznice za male vlagatelje, precej pogost pojav. Naša zahodna soseda bi bila lahko ena boljših vzornic v tem smislu. Italija, kot država, že leta privablja male vlagatelje k investiranju v državne dolžniške instrumente, kar botruje visokemu deležu lastništva javnega dolga domačih večjih in malih vlagateljev. Ker se Italija zaveda večje vpetosti malih vlagateljev v lokalni dolžniški trg, je informiranje javnosti o dnevnih spremembah cen obveznic in razliki v donosnosti v primerjavi z nemško državno obveznico nekaj popolnoma normalnega. Informacije o novih izdajah obveznic za male vlagatelje objavljajo v najbolj gledanih časovnih blokih na nacionalnih televizijskih kanalih, kot je bil nazadnje glasbeni festival Sanremo. Naklonjenost domačih malih vlagateljev državnim obveznicam je vsekakor zelo povezana tudi z ugledom in zaupanjem, ki ga uživa država med svojimi državljani. Ta ugled se je med evropsko dolžniško krizo nekoliko porušil, vendar se država vztrajno trudi, da ga ponovno okrepi.
Ker obveznice veljajo za nekoliko manj enostaven finančni instrument, čeprav gre za bolj varen finančni instrument od delnic, je potrebna še toliko večja informiranost in poučenost o tej obliki varčevanja. Marsikomu se dobra triodstotna donosnost ne zdi nič posebnega glede na to, da se tudi trenutna inflacija vrti okoli teh ravni. Prihodnja realna donosnost naložbe v obveznico sicer nima nobene zveze z inflacijo preteklega leta, saj je za oceno prihodnje realne donosnosti naložbe v obveznico potrebna tudi ocena prihodnje inflacije. Tu pa se pri malih vlagateljih pogosto pojavi strah pred tveganjem visoke inflacije. Ta tveganja niso zanemarljiva, vendar trenutne okoliščine in predvidevanja govorijo prej v korist nadaljnjemu zniževanju inflacije. Po trenutnih osnovnih scenarijih Evropske centralne banke namreč kaže, da bo ta še letos zdrsnila pod tri odstotke, prihodnje leto pa pod dva odstotka.
Če bo tako, bo vlagatelj z vložkom v triletne obveznice pri donosnosti nad tremi odstotki in držanjem do zapadlosti zelo verjetno pokril prihodnjo letno inflacijo. Pri tem pa je treba upoštevati tudi davek iz doseženega letnega obrestovanja kupona obveznice. Če bo vložek vlagatelja tolikšen, da obresti od kuponov obveznice letno ne bodo presegale 1000 evrov, bodo te obresti neobdavčene. Če pa bodo obresti presegale to vrednost, se bo vlagatelju donosnost naložbe na letni ravni zmanjšala za višino davčne stopnje, ki za obdobje treh let znaša 25 odstotkov. Letni donos obveznice po davku bi tako znašal približno 2,5 odstotka, kar pa utegne še vedno preseči letno inflacijo v naslednjih treh letih.
Več o dogajanjih na kapitalskih trgih si lahko preberete TUKAJ.
Običajno se sprememba te nastavitve nahaja v menijski vrstici brskalnika Orodja > Internetne možnosti, razdelek »zasebnost« ali »varnost«. Tam nastavite katere vrste piškotkov želite blokirati ali omogočiti.
Piškotke lahko izbrišete in sicer prav tako preko brskalnika. Izbris je v večini brskalnikov dosegljiv v orodjih imenovanih »izbriši podatke brskanja« ali »izbriši zgodovino brskanja« (okno običajno prikličete tudi s kombinacijo tipk CTRL+Shift+Del) ter izberete izbris piškotkov.
Nekateri brskalniki ponujajo tudi možnost nastavitve »ne sledi mi« ali »do-not-track«, kar pomeni, da lahko generalno zavrnete uporabo piškotov.
