Zadnji podatek o inflaciji, ki je bila v ZDA na mesečni ravni nekoliko nižja od pričakovanj, je pomiril borzne vlagatelje in dvignil pričakovanja, da bo ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) znižala obrestne mere vsaj dvakrat v letošnjem letu. Na to kaže trg obrestnih zamenjav.
Največji prispevek k inflaciji predstavlja storitveni del, medtem ko sta prehrana in energija imeli zanemarljiv vpliv, cene potrošnih dobrin pa so se celo znižale. Kljub vsemu se postavlja vprašanje, ali bo vpliv surovinskega trga na inflacijo lahko ostal ugoden tudi v prihodnje ter ali sploh lahko pričakujemo umirjanje inflacije pri storitvah.
Cena zlata raste
Vse bolj zakoreninjena bojazen, da bomo dlje časa ostali na povišanih inflacijskih ravneh, dviguje ceno zlata, ki je letos zrasla že več kot 15 odstotkov, merjeno v ameriških dolarjih. Zlato namreč velja za tradicionalnega hranilca vrednosti in kot varovalo pred inflacijo. Dodatni vzrok za rast cene zlata so geopolitična trenja in razpršitev premoženja v tradicionalne, tudi fizične oblike naložb.
Še bolj so se letos povišale cene bakra na blagovnih borzah, za skoraj 30 odstotkov. Cene bakra v gospodarstvu spremljajo zaradi njihove domnevne zmožnosti napovedovanja gospodarskih trendov, pogosto jih obravnavajo kot indikator zdravja svetovnega gospodarstva.
Baker ima namreč zelo široko uporabo in lahko nakazuje povečano povpraševanje v industriji. V zadnjih dneh so sicer za ekstremno volatilnost pri bakru zaslužne tudi iztisnitve kratkih pozicij (short squeeze), ki so v določenem trenutku dvignile razliko med ceno terminske pogodbe za tono bakra v Londonu in New Yorku iz nekaj dolarjev na kar 1200 dolarjev. Kaj takega se v zgodovini še ni zgodilo. Volatilnost na borzi Comex odraža vse večje zanimanje investitorjev, tako špekulantov kot specializiranih skladov, saj dolgoročne napovedi kažejo na pomanjkanje te surovine, ki bo potrebna ob pospešeni elektrifikaciji.
Težave zaradi Sueza
Motnje prevozov v Rdečem morju vplivajo na ceno utekočinjenega naftnega plina. Minilo je že štiri mesece, odkar je po Sueškem prekopu zapeljal tanker z utekočinjenim naftnim plinom, včasih pa jih je bilo vsak mesec na desetine. Cene plina so se v zadnjih mesecih dvignile v ZDA, zanimivo pa zaradi velikih zalog in mile zime v Evropi še ni pritiska na rast cene plina v nizozemskem vozlišču.
Cene nafte so v zadnjem letu dokaj stabilne, vendar s precejšnjo mesečno volatilnostjo. Napovedi Opeca o znižani proizvodnji in oživitev globalne gospodarske rasti lahko kmalu pripomorejo k večjem povpraševanju in dvigu cen nafte.
Suša v Avstraliji že dviguje ceno žita. Bloomberg Grains Index, ki meri gibanje cen soje, koruze in pšenice, se je v zadnjem mesecu povzpel za deset odstotkov.
Geopolitične napetosti in s tem disrupcije dobave, rast cen hrane in nekaterih industrijsko pomembnih kovin lahko zasukajo trendno zniževanje inflacije v nestoritvenem delu, ki smo mu bili priča v zadnjem letu, dodatno še zato, ker se pri storitvah ne vidi znakov inflacijskega ohlajanja. Spremljanje indeksa blaga in surovin (Bloomberg Commodity Index), ki je sestavljen iz 24 terminskih pogodb na žlahtne kovine, kovine, prehrano in nafto, ni odveč. Od začetka marca je pridobil že več kot sedem odstotkov, nadaljevanje trenda pa bi lahko povečalo inflacijske pritiske. Dolgoročno povišana inflacija ni več tako neverjeten pojav, kot se je zdel še pred meseci.
Več o dogajanjih na kapitalskih trgih si lahko preberete TUKAJ.