Gašper Dovč, višji upravljavec investicijskih skladov
Januar 2024
Leto 2024 bo postreglo z rastjo ekonomske aktivnosti, čeprav bo v vseh pomembnejših svetovnih ekonomijah nižja kot v preteklem letu. Globalna rast bo znašala približno 2,7 odstotka, v razvitem svetu pričakujemo nižje rasti (ZDA 1,5 odstotka, evrsko območje 0,9 odstotka). Trgi v razvoju bodo rasli hitreje, kljub vsemu pa z nekoliko znižano dinamiko v primerjavi s povprečjem preteklih let (Indija 6,1 odstotka, Kitajska 4,7 odstotka). Obe, tako splošna kot jedrna inflacija, bosta še naprej upadali, kar omogoča bolj ohlapno politiko centralnih bank. V takšnem okolju ostajamo optimistični glede delniških trgov, saj so vrednotenja nekaterih trgov pod dolgoletnimi povprečji, poslovni rezultati podjetij pa presegajo pričakovanja. To bo ohranjalo nadpovprečno zanimanje za bolj tvegane naložbe.
Privlačnost delniških naložb ponujajo tudi drugačni scenariji. Če inflacija ne upade (npr. zaradi močnega trga dela) in centralne banke ohranijo visoke obrestne mere, bi se kljub vsemu lahko ohranila visoka kupna moč, kar bi podjetjem omogočilo prilagajanje cen izdelkov in s tem doseganje dobrih poslovnih rezultatov. Bi bilo pa v tem primeru treba prilagoditi portfelj na sektorski ravni, in sicer v smeri bolj varnih in nekoliko cenejših sektorjev. Takšno okolje bi manj ugodno vplivalo na obvezniške naložbe, saj bi zahtevani donosi ostali visoki. Tvegane naložbe bi bile najmanj privlačne v primeru, da bi prišlo do odstopanja od osrednjega scenarija v smeri večje recesije, kar pa je malo verjetno.
Umirjajoča, pa vseeno spodbudna gospodarska rast bo vplivala tudi na delniške donose posameznih sektorjev. Rast dobičkov podjetij in bolj ohlapna politika centralnih bank bosta pozitivno vplivali na podjetja in dejavnosti s pričakovano nadpovprečno rastjo poslovanja. Zato pričakujemo nadpovprečno rast sektorjev potrošnih dobrin, zlasti v dejavnosti internetne prodaje, informacijske tehnologije s poudarkom na polprevodnikih, programski opremi ter oblačnih storitvah in komunikacijskih storitvah v segmentu digitalnega oglaševanja. Kot manj privlačne ocenjujemo sektor osnovnih potrošnih dobrin ter sektorja energije in surovin. Slednja dva tudi zaradi šibke industrijske aktivnosti ter gospodarske negotovosti Kitajske, ki je že dalj časa ključni generator povpraševanja.
Spremenjena politika centralnih bank se bo odrazila tudi v pozitivnem okolju za obveznice, ki trenutno ponujajo dolgoletne donose nad pričakovano inflacijo. Pričakujemo upad zahtevanih donosnosti (ob pozitivnih donosih obveznic), s čimer se velja izpostaviti do obveznic daljših ročnosti. Kljub verjetnemu iskanju bolj tveganih segmentov bodo zanimive tudi državne obveznice, saj so z vidika trajanja v povprečju precej daljših ročnosti. Zaradi pričakovanega zapiranja kreditnih pribitkov velja priložnosti iskati tudi med nejedrnimi državami EU.
Več o dogajanjih na kapitalskih trgih si lahko preberete TUKAJ.
Običajno se sprememba te nastavitve nahaja v menijski vrstici brskalnika Orodja > Internetne možnosti, razdelek »zasebnost« ali »varnost«. Tam nastavite katere vrste piškotkov želite blokirati ali omogočiti.
Piškotke lahko izbrišete in sicer prav tako preko brskalnika. Izbris je v večini brskalnikov dosegljiv v orodjih imenovanih »izbriši podatke brskanja« ali »izbriši zgodovino brskanja« (okno običajno prikličete tudi s kombinacijo tipk CTRL+Shift+Del) ter izberete izbris piškotkov.
Nekateri brskalniki ponujajo tudi možnost nastavitve »ne sledi mi« ali »do-not-track«, kar pomeni, da lahko generalno zavrnete uporabo piškotov.
